AFRIKA

1. Cedric Kante (branilec Panathinaikosa in Malija):

"Gospod predsednik, ali ste seznanjeni z nemogočimi razmerami, s katerimi so soočeni nogometaši, kadar potujejo na tekme kvalifikacij za svetovno prvenstvo FIFA v Afriki in afriški Pokal narodov?"

Blatter: "Nisem vedel nič o tem, ampak sedaj sem se seznanil. Gre za zadevo, ki je v pristojnosti nacionalnih zvez. Le te so tiste, ki skličejo igralce skupaj in bi morale zagotoviti osnovne standarde udobja in varnosti, tako da bi nogometaši, ki so malce razvajeni, če se mene vpraša, lahko potovali udobno oz. vsaj koliko toliko dostojno. Ne razumem, kaj se dogaja z reprezentanco Malija. Morajo nogometaši te reprezentance hoditi na tekme peš ali kaj podobnega?"

2. Didier Drogba (napadalec Chelsea in Slonokoščene obale);

"Vsak nogometaš sanja o nastopu na svetovnem prvenstvu. Uresničitev teh sanj pa lahko resno ogrozi njegovo zdravje in klubsko kariero. Spominjam se sezone, v kateri sem imel le 7 dni dopusta in poznam veliko igralcev, ki je imelo podoben problem. To leto smo, kot primer, afriški igralci začeli z odmorom 20. junija, medtem, ko so naši klubski soigralci iz Evrope do takrat že imeli dva do tri tedne prosto. Kako lahko razložite tako velike razlike, ki med drugim vplivajo na naše zdravje in ogrožajo naše interese?"

Blatter: "Poskušali smo ustvariti mednarodni koledar, ki bi igralcem zagotavljal dopust v dveh različnih obdobjih tekmovalnega premora. Če bi klubi sledili koledarju, potem bi bili vsi v enakopravnem položaju. Na žalost pa klubi delajo po svoje in organizirajo turnirje in priprave v Aziji in Ameriki, vse z namenom večjega dobička. Pri vsem skupaj pa pozabljajo na dejstvo, da nogometaši potrebujejo počitek. Mednarodni koledar vsebuje tudi vsa mednarodna tekmovanja, organizirana s strani različnih konfederacij, vendar pa vam lahko zagotovim, da vsebuje dovolj prostih dni za dopuste nogometašev. Toda stvari so drugačne, če je tvoje ime Didier Drogba. Igralci kot je on, so že sami prezaposleni z izpolnjevanjem klubskih pogodbenih obveznosti obveznosti, nato pa še podpisujejo individualne sponzorske pogodbe, zaradi katerih morajo potovati po celem svetu, kar jim vzame še preostali prepotreben čas za počitek.''

3. Aruna Dindane (napadalec Lensa in Slonokoščene obale):

"Večjo pozornost bi morali namenjati vprašanju, kako je organiziran afriški Pokal narodov, saj se vedno več klubov brani podpisati pogodbe z afriškimi nogometaši, kajti vedo, da jih bodo vsaki dve leti za nekaj tednov izgubili. Ali obstaja način, po katerem bi lahko preoblikovali tekmovanje, ki nam je sicer vsem pomembno, ga naredili bolj prilagodljivega ter tako zmanjšali negativne vplive na nogometaševo kariero? Lahko bi npr. v državah z milejšo klimo igrali v juniju (v severni Afriki, Egiptu, Južni Afriki itd.), medtem, ko bi v državah z deževnim podnebjem finalno tekmovanje lahko izvedli na začetku leta."

Blatter: "Seveda bi to lahko naredili, vendar je ta odločitev v pristojnosti afriške nogometne zveze (CAF). Že velikokrat smo jih prosili, da bi turnir prilagodili mednarodnemu koledarju. Tekmovanje izvajajo v januarju, ko imajo nogometaši, od katerih večina igra v Evropi, za seboj že pol sezone. Marsikateri zato pride na začetek turnirja že pošteno izmučen ter se takoj po koncu tekmovanja vrne v svoj matični klub. Večina se jih mora nato seveda posvetiti še tekmovanjem v domačih prvenstvih, pokalih in evropskih pokalih. Če k vsemu temu dodamo še morebiten nastop po koncu sezone na svetovnem prvenstvu, si lahko predstavljate, kako utrujeni so lahko. Za nogometaša je nemogoče, da je v eni sezoni v top formi v treh različnih obdobjih. Pri CAF morajo rešiti to problematiko. Zakaj izvajajo turnir vsaki dve leti? Zato, ker poskuša CAF, ki je, poleg konfederacije Oceanije, edina zveza, ki prireja turnir na vsaki dve leti, s tem ukrepom vzpodbuditi države h gradnji stadionov in izboljšanju infrastrukture. To je vse lepo in prav, a vendar se bodo morali afričani prilagoditi, tako kot so prilagodili tekmovanje tudi v Južni Ameriki. Ena od rešitev bi bila, da afriško nacionalno prvenstvo (CHAN), ki je namenjeno le domačim nogometašem, sočasno s svetovnim prvenstvom FIFA. V preteklosti smo videli, da so afriške reprezentance dobro začele svetovna prvenstva, a vendarle v nadaljevanju izpadle predvsem zaradi ižčrpanosti igralcev. Tega se moramo zavedati ter poiskati neko rešitev.''

4. Samuel Eto'o (napadalec Interja iz Milana in Kameruna):

"O tem sem vas že spraševal, ampak kaj še lahko naredite za nadzor projektov v Afriki? Zaradi velike revščine doniran denar le zaslepi ljudi ter jih odvrne od opravljanja njihovih dejanskih nalog. Seveda upam, da boste še naprej donirali denar, dokler vam to omogočajo dobički svetovnih prvenstev, vendar pa če resnično želite pomagati našemu kontinentu, potem zagotovite, da gre denar za pomoč največjemu možnemu številu ljudi.''

Blatter: "Eto'o ima popolnoma prav in kot je rekel, je to tema o kateri sva že govorila. On ve, da smo na tem področju naredili velik napredek. Prav tako se strinjam z njim, da smisel podpore razvoju niso le finančne donacije. Veliko pametneje je vzpostaviti projekte, kar pravzaprav že počnemo v projektu Zmagaj v Afriki z Afriko, katerega avtor je Jerome Champagne (FIFA Direktor za mednarodne odnose). Glede pomoči bi rad citiral Konfucija, kot sem zapisal že v prvem poročilu o razvoju nogometa po svetu v letu 1975: "Če bi rad pomagal sosedu, mu ne podari ribe, temveč ga nauči, kako naj ribo ulovi sam." Če boš nekomu dal ribo, jo bo pojedel in pika. Če pa ga boš naučil, kako si jo sam ulovi, je pa to nekaj povsem drugega. Enako načelo velja, ko poskušaš razviti nogometa. Mi več ne dajemo dodatnega denarja preko programov pomoči. Ni nam potrebno več dajati, moramo učiti. Preko monitoringa vsako leto izberemo 20 zvez, od katerih je 10 izbranih naključno in 10 izbranih s strani FIFA, v katerih nato opravimo revizijo. Ugotovili smo, da je v nekaterih primerih prišlo do goljufij; nekaj res v Afriki, a tudi v Evropi.''

5. Robinho (napadalec Manchester City in Brazilije):

"Očitno je, da afriški nogomet iz leta v leto napreduje, kar se bo pokazalo tudi na svetovnem prvenstvu 2010. Kaj lahko FIFA stori, da zagotovi stalni razvoj nogometa na kontinentu?

Blatter: (z brazilskim naglasom) "RobiiIinho. To je tisti, ki teče in nato teče še malo več. Dobro je igral na Pokalu konfederacij, ampak je res veliko tekel. Ko pa zadane gol, pa vtakne palec v usta. Robiiinho! Veliko smo razmišljali o tem, zato smo zagnali projekt Jeroma Champagna z imenom Zmagaj v Afriki z Afriko, tako, da sovpada s svetovnim prvenstom FIFA 2010. Afričanom smo dali na voljo vsa sredstva, ki jih potrebujejo za razvoj in stalen napredek, ne moremo pa opravljati zadev namesto njih. Konfederacije so dovolj stabilne in neodvisne, da uresničijo zadane projekte. To smo lahko videli na Pokalu konfederacij, kjer so organizatorji dokazali, da se kos pritiskom. Zato imam popolno zaupanje glede prihodnosti. Lahko sporočite Robiiiinhu, da so Afričani sposobni igrati dober nogomet in razviti vse, kar je s tem povezano.''

SVETOVNO PRVENSTVO FIFA

6. Stephen Appiah (vezni igralec Gane):

"Ali bo FIFA v prihodnosti afriškim državam, ki bodo želela organizirati svetovno prvenstvo, namenila enako podporo, kot jo je namenila Južni Afriki?"

Blatter: "Seveda. Bilo je že nekaj izvrstnih afriških kandidatur za organizacijo svetovnega prvenstva. Maroko je že večkrat kandidiral in bil zelo blizu uspeha, še posebno zadnjikrat. Enako zanimive kandidature za izvedbo svetovnega prvenstva so prišle s strani Egipta, skupne s Tunizijo in Libijo, Nigerija tudi ni veliko zaostajala. Ne dvomim, da je Afrika sposobna organizirati tako veliko tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo, še prej pa pustimo, da se najprej izvede prvo.''

VLOGA NOGOMETAŠEV

7. Jeremy Toulalan (vezni igralec Lyona in Francije) :

"Kaj lahko storite, da v prihodnosti v okviru FIFA igralcem zagotovite večjo vlogo in več odgovornosti?"

Blatter: "Nogometaši so zvezde. Brez njih nogomet ne bi obstajal. Klubi so osnovne enote, ker morate igralci nekje igrati, toda vi ste osrednje figure. Že odkar sem bil izvoljen za predsednika, poskušam v FIFA preprečiti zakoreninjenje konzervativnih idej, še posebno stališča, da v organizaciji ne smemo imeti ničesar z nogometaši. Želimo si jih! Želimo se pogovarjati z njimi in izmenjavo idej z njimi, saj so za nas pomembni. Veste, tudi sam sem bil nekoč igralec. Nisem igral na profesionalni ravni, temveč v najvišji amaterski ligi, dokler nisem dopolnil 38 let, ravno preden sem začel delati pri FIFA. Bil sem še vedno dobro fizično pripravljen in poln energije. Kot centralni napadalec, ki je vedno napadal naravnost proti golu, sem bil dokaj sebičen igralec in nisem preveč podajal soigralcem. Dobro, vrnimo se k vprašanju. Jasno je, da FIFA priznava igralce in kar jim gre, vseeno pa potrebujemo podporo reprezentativne organizacije. V tej smeri smo zadnja leta delali s FIFPro, naše sodelovanje pa smo prestavili v višjo prestavo s podpisom memoranduma o sodelovanju novembra 2006 v Barceloni. Mogoče smo potrebovali predolgo časa, ampak na koncu smo bili uspešni. Morate vedeti, da še vedno obstaja veliko ljudi, ki so bili proti temu, tudi znotraj izvršnega odbora FIFA. Še vedno namreč so nekateri celo proti temu, da združimo moči s FIFPro. Njihovo mnenje je, da ne bi smeli imeti nobenega opravka z nogometaši. Ob takšnih pripombah jih spomnim, da igralci tvorijo temelj našega sistema. Vedno pravim, da brez njih ne bi bilo nobene administracije in volitev v FIFA in njene organe. Tudi jaz imam rad nogometaše. Zato je bolje kasneje kot nikoli, sam sem navdušen nad odličnim odnosom, ki smo ga zgradili z njimi. Poglejte Komisijo za razreševanje sporov DRC, neke vrste gospodarske arbitraže, kjer se lahko srečajo delodajalci in delojemalci. To je super za nogomet. Na igralce smo pozabili. Razmišljamo o sodnikih in trenerjih, ne pa o igralcih. Časi so se spremenili in ne nujno na slabše, vendar pa moj predhodnik ni imel enake vizije kot jaz. Igralci so bili samo igralci. Bil je plavalec in vaterpolist, ampak ne nogometaš.''

8. Herita Ilunga (branilec West Hama in Konga):

"Bivši nogometaši so vedno bolj vključeni v vodenje afriškega nogometa in kar nekaj jih sedi v izvršnih odborih nacionalnih zvez. Kljub temu, pa so še vedno marsikje problemi. V luči povedanega me zanima, ali obstaja kakšna verjetnost, da FIFA zahteva od zvez, da v svoje izvršne odbore vključijo dva ali tri nekdanje nogometaše kot polnopravne člane z glasovalnimi pravicami?''

Blatter: ''Tega jim ne moremo vsiliti. Vsaka posamezna zveza mora o tem odločiti sama. Vendar pa je res, kar pravite. Vagoni gredo tja, kamor gre vlak; to je jasno. Na tem mestu je tudi treba povedati, da je vedno več bivših igralcev vključenih v delovanje zvez, imamo celo enega, ki je predsednik konfederacije (Michel Platini pri UEFA). Na Češkem je bil v prejšnjem juniju za predsednika izvoljen Ivan Hasek, prav tako poznamo veliko podobnih primerov iz Črne Gore, Španije, Romunije, Poljske, Moldavije in Bolgarije. Nogometaši so v vzponu, se začenjajo organizirati in moram reči, da so podpisani sporazumi s FIFPro naznanili začetek vsega tega. Mislim, da je to fantastično. Žal mi je samo, da imajo nekatere zveze še vedno stara stališča, zlasti v zahodni Evropi in Južni Ameriki, ki je bila ustanovljena še pred evropsko. Vem, da imajo tam igralci težave opozoriti nase.''

9. Nuno Gomes (napadalec Benfice in Portugalske):

"Problem neizplačevanja plač postaja vse bolj pogost po vsem svetu. Lahko pojasnite, zakaj šport, ki ustvari toliko denarja, ne more plačati svojih najpomembnejših akterjev?"

Blatter: "To je nekaj, kar preprosto ne morem razložiti. Gre za vprašanje discipline in predvsem klubov ter njihovega spoštovanja pogodb, ki jih sklenejo z igralci. Zdi se mi nesprejemljivo, da igralci niso plačani. Če je pogodba kršena, daje FIFA igralcem pravico, da gredo na sodišče. To je tudi ena izmed okoliščin, kjer igralcem dopustimo ukrep te vrste. Če v lastnih državah nimajo primernih instrumentov, lahko pridejo do nas in zahtevajo izpolnitev pogodbenih obveznosti. Menim, da bi bilo bolje, če bi se v podobnih primerih igralci preko FIFA obrnili na Komisijo za status igralcev FIFA ali neposredno na Komisijo za razreševanje sporov DRC. Od nas bi igralci dobili vso potrebno podporo, saj so takšne situacije, kot sem že povedal, nesprejemljive. Imamo vse potrebne instrumente. Le od igralcev je odvisno, ali jih bodo uporabili.''

PRAVO V ŠPORTU

10. Franck Ribery (napadalec Bayern Munchna in napadalec Francije):

"Ali mislite, da bi morali klube (oz. njihove nacionalne zveze) kaznovati, kadar ne spoštujejo sodnih odločb glede športnega prava? Kaj lahko FIFA stori, da igralcem zagotovi, kar jim zakonito pripada, brez da bi jim bilo treba čakati več let?"

Blatter: "Ribery? A je še vedno pri svojem klubu? Ne veš, no prav. Če kakršnakoli odločitev, sprejeta s strani Komisije za razreševanje sporov DRC ni izvršena, se primer preda Disciplinski komisiji FIFA, ki navadno klub kaznuje zaradi nespoštovanja odločbe. Seveda bo klub izkoristil vsa pravna sredstva, ki jih ima na razpolago, kar pa lahko traja. Morda nismo dovolj strogi. Morali bi določiti rok plačila in po poteku le tega, začeti z odvzemom točk ali celo z nazadovanjem kluba v nižji rang tekmovanja. To je edina pot, po kateri lahko klube prisilimo, da spoštujejo obveznosti, saj finančne kazni nimajo enakega učinka. Enostavno ne delujejo. Klubi lahko najdejo bogatega mecena, da jim pomaga iz zagate. Čeprav nam pravila omogočajo, da točke odvzamemo, pa nikoli ne upamo tako daleč. Vendar pa moramo uporabiti to vrsto ukrepov, saj je to edini način, s katerim lahko klube prisilimo v plačilo.''

PRAVILA IGRE

11. Landon Donovan (napadalec Los Angeles Galaxy in ZDA):

"Kot veste postaja nogomet v ZDA vedno bolj in bolj priljubljen. Z razvojem MLS lige ima sedaj ZDA profesionalno prvo ligo in naj bi imela velike možnosti, da gosti svetovno prvenstvo FIFA v letih 2018 ali 2022. Kako je potem mogoče, da ZDA, za razliko od drugih držav, ni dolžna spoštovati pravil FIFA?"

Blatter:"Ampak ZDA spoštuje pravila igre. Ko se je obstajala Severno ameriška nogometna liga so narisali ofsajd črto na vsakem koncu igrišča kot pri hokeju. Ampak vse to je sedaj mimo. Zato sem presenečen nad tem vprašanjem, res sem. Sedaj uporabljajo pravila igre, skupaj s pravilniki FIFA. Naj mi Landon Donovan predoči kakšen primer, mi pa bomo takoj naredili vse, kar bo potrebno, še posebej zato, ker bo naslednje letno srečanje Mednarodnega odbora še pred svetovnim prvenstvom. Povejte mu, naj takoj pride in me poišče.''

12. Andrei Arshavin (vezni igralec Arsenala in Rusije):

"FIFA še naprej izboljšuje in razvija svoj Pravilnik o statusu in registraciji igralcev. Da bi zagotovili poenotenje po vsem svetu, morajo nacionalne zveze strukturo njihovih predpisov prilagoditi v skladu s predpisi FIFA. Nacionalnim zvezam se glede tega nikamor ne mudi, zaradi česar veljajo drugačna pravila za igralce različnih državljanstev v istem prvenstvu, še posebej za mlade igralce. Primerljivo Ruska komisija za razreševanje sporov ni vedno sestavljena v skladu s pravilnikom FIFA, ki je stopil v veljavo januarja 2008. Ali je FIFA zvezam postavila kakšen zavezujoč rok, do kdaj morajo Komisije za razreševanje sporov prilagoditi pravilnikom FIFA?"

Blatter: "Do sedaj Rusija ni ravno sledila spremembam, vendar pa zadnjem času zmanjšuje zaostanek. Ruska nogometne zveze ima novega predsednika Vitaliya Mutka, ki je hkrati tudi Minister za šport ter se je stvari lotil zelo resno. Glede Komisij za razreševanje sporov, obstajajo problemi pri drugih zvezah, še posebno pri imenovanju neodvisnih oseb in sicer pod pretvezo pomanjkanja sredstev. Zato smo dali manjšim zvezam na razpolago denar, s katerim lahko krijejo stroške vzpostavitve nacionalnih arbitraž. Vendar pa gre pri Rusiji za drugačen primer. Rusija ima dobre igralce in dobre rezultate na mednarodni ravni. (Obrne se k Danieli Leeb, njegovi tiskovni predstavnici) Opomni me na rusko zgodbo, zadevo bom nadzoroval osebno. Pogodbena svoboda mladih igralcev pa je v domeni nacionalnih zvez. Pri FIFA bi radi, da mladi igralci podpišejo prve profesionalne pogodbe z njihovimi matičnimi klubi. Ta pogodba bi trajala 3 leta, pri 21. letih pa bi bili prosti ob plačilu nadomestila za treninge in njihovo vzgojo. Trenutno pravila glede tega niso zelo stroga, vendar pa bodo ob veljavi Lizbonske pogodbe, ki priznava posebnost športa in njegove organiziranosti. Ko se bo to zgodilo, bomo lahko posredovali in vpeljali pravila znotraj obsežnega sistema predpisov, ki mu pravimo 6+5. Naš cilj je zaščita, tako mladih, kot starejših igralcev. Edini, ki so proti, so bogati klubi, očitno pa ne revnejši klubi in igralci. Pri tem nas podpira veliko nacionalnih zvez, še posebej iz vzhodne Evrope, kjer vidijo igralce zapuščati klube, ne da bi ti od tega imeli kakršnekoli koristi. Celo angleška zveza je izrazila podporo, medtem ko so predstavniki Premier lige popolnoma drugega mnenja. Klubski predsedniki pravijo, da so zadovoljni s trenutno situacijo ter pri tem kažejo na dejstvo, da tako pridobivajo veliko novih navijačev in kujejo velike dobičke. Preprosto ne vidijo, zakaj želimo vpeljati novi sistem.''

KOLEDAR TEKMOVANJ

13. Mohammed Abou Treika (igralec Al-Ahly in Egipta):

"Zakaj se ne revidira tekmovalni sistem Klubskega svetovnega prvenstva, še posebno prvega kroga?"

Blatter: "Tega turnirja ni možno organizirati na noben drug način, ne da bi še bolj obremenili že tako poln tekmovalni koledar. 8 ekip sodeluje na turnirju, ki bi raztegnil na dva tedna, enako kot v Pokalu konfederacij, če bi prva faza potekala tradicionalno z dvema skupinama štirih ekip ter tremi tekmami v vsaki skupini. Zato imamo sistem izpadanja, kjer se ekipe pomerijo v četrtfinalu, polfinalu in finalu.''

'
14. Sergio Aguero (napadalec Atletico Madrida in Argentine):

"Vsi se zavedamo pomembnosti televizije pri financiranju sodobnega nogometa, vendar pa, ali se res ne moremo izogniti igranju tekem v najslabših možnih terminih, kar vpliva na spektakularnost tekme? Igralci pod vplivom prevelike vročine ne morejo pokazati vsega, kar znajo. Finale Olimpijskih iger 2008 v Pekingu je bil zadnji obžalovanja vreden primer."

Blatter: "Res je, da je bilo v Pekingu vroče. Komentar spominja na besede drugega argentinca, Diega Maradone, ki je bil proti igranju opoldanskih tekem v času svetovnega prvenstva 1986 v Mehiki. Ampak morate se zavedati, da se v Mehiki nogometne tekme najpogosteje odigrajo točno opoldne da se lahko popoldan in ob večerih organizirajo bikoborbe. Vsaka država ima svoje posebnosti, zato smo se velikokrat dolžni prilagoditi, pa četudi gremo včasih s tem predaleč. Leta 1986 so bile igre tako čez dan, kot tudi zvečer, v Argentini leta 1978 je bilo mrzlo in deževno, medtem, ko bo v Južni Afriki naslednje leto spet mrzlo. Resno, terminov ne izbiramo da se prilagodimo televizijskim prenosom, še posebej ne v prvi fazi tekmovanj, kjer je potrebno odigrati tri tekme dnevno, če želimo izpeljati tekmovanje v predvidenem času. Iz tega razloga se bodo nekatere tekme vedno odigrale v vročih pogojih, kadar bo svetovno prvenstvo poleti in v mrzlih pogojih, ko bo potekalo pozimi. Glede zadnjih Olimpijskih iger pa lahko povem, da je bil na Olimpijskem stadionu edini prost termin ob 11 uri. Vročina je bila neznosna. Po pol ure tekme smo, v nasprotju s tekmovalnimi pravili, sprejeli odločitev, da prekinemo tekmo, da se igralci lahko osvežijo. Naj na tem mestu Aguera opozorim, da televizijski prenos na finale ob 11 uri ni imel nobenega vpliva, saj je bila ob tem času v Evropi ura pet zjutraj, kar pa odkrito rečeno ni čas v dnevu, ko bi bila večina ljudi pred televizijskimi sprejemniki.''

15. Maxi Rodriguez (igralec Atletico Madrida in Argentine):

" Kako namerava FIFA rešiti problem tekem, ki se odigrajo na veliki nadmorski višini?"

Blatter: " Oh, ta je dober, naš argentinski prijatelj! Lahko rečem le, bravo! Ko so se vsi iz Južne Amerike uprli igranju v La Pazu, se oglasi argentinska nogometna zveza in poudari, da bo še naprej igrala tekme v bolivijskem glavnem mestu. Kot drugo naj omenim, da se je Maradona, skupaj z bolivijskim predsednikom Evo Moralesom, pred časom s helikopterjem odpravil igrati nogomet na nadmorsko višino 5000 metrov, saj naj bi s tem svetu dokazal, da je tudi na tej višini možno igrati. Po tem izletu se je Maradona z reprezentanco odpravil v La Paz ter pred odhodom dejal, da bodo pokazali, da je možno igrati tudi tam. Izgubil je šest proti ena in sedaj o tej temi nima več kaj dosti povedati. Ampak kakorkoli že, Maxi ima prav, ko pravi, da je na višini 3700 metrov, kot v La Pazu, enostavno nemogoče normalno igrati. Še sam, kot izkušen alpinist iz Le Valaisa, sem imel probleme z dihanjem, ko smo pristali na letališču ob La Pazu na nadmorski višini 4000 metrov. V bolivijski prestolnici je možno zmagati samo, če se ekipa dolgo pripravlja na visoki nadmorski višini, kar sta pred kratkim pokazali reprezentanci Čila in Venezuele. Pa še ti dve reprezentanci nista dober primer, saj imata zelo malo igralcev, ki igrajo v Evropi, zato se imajo čas pripraviti in aklimatizirati na te razmere. Na način, kot trenutno potekajo kvalifikacije v Južni Ameriki, je nemogoče, da se na tekme pripravijo vsi enako. Kvalifikacijska skupina z desetimi moštvi, kjer vsako odigra 18 tekem, je prevelika, tekem je preveč, še posebno z ozirom na dejstvo, da igralci, ki so v Evropi, načeloma tam odigrajo najmanj dve tekmi na teden. Vendar pa je denar tisti, ki odloča. Bomo videli, kaj bomo storili za kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2014, kjer je Brazilija avtomatsko kvalificirana. Skupina z devetimi reprezentancami ni dobra rešitev.''

PRAVILO 6+5

16. Michael Essien (vezist Chelsea in Gane):

"Večina afriških igralcev želi vedeti, kakšen vpliv bo imelo pravilo 6+5 na tiste, ki igrajo v Evropi. Ker ti igralci pomagajo podpirati ekonomije svojih držav, ali ne obstaja strah, da bo to pravilo imelo negativen učinek s tem, da bo zmanjšano število afriških igralcev ter s tem pomoč, ki jo nudijo lastni državi?"

Blatter: (duhovito) "Jerome Champagne bo na to odgovoril namesto mene, saj je on moj uradni govorec, kajne?" Jerome Champagne: " Pravilo 6+5 bo, poleg drugih pravil, dodatno prispevalo k boljšemu mednarodnemu, kontinentalnemu in domačemu nogometu z zmanjšanjem razlik med klubi, še posebno ...(predsednik vskoči) To je najpomembnejše pri tem. Trenutno nogomet deluje kot nekakšen dvotirni sistem: na eni strani so bogati klubi, na drugi strani manj bogati klubi. Ne bom rekel revni, ker ti ne obstajajo več, po zaslugi korakov, ki smo jih v preteklosti že naredili. Bogati imajo monopol nad najboljšimi igralci. Všeč mi je, ko Essiena skrbi, da ne bo mogel več pomagati svojim rojakom, ampak igralci kot on - in ni edini - bodo vedno imeli mesto v vsakem velikem evropskem moštvu. Ne sme pozabiti, da, tako angleški, kot zadnje čase tudi španski klubi, lahko kupijo tudi do 30 igralcev, ki bi bili v prvi postavi kjerkoli drugje. Na igrišču jih lahko tekmo začne le 11 in če k temu prištejemo še morebitne zamenjave, jih imamo na koncu 14. To pomeni, da v takih klubih vsak vikend ne igra 16 drugih vrhunskih nogometašev. Glavna ideja za pravilom 6+5 ni, da bi preprečili velikim zvezdam izven Evrope, da bi igrali nogomet na stari celini, temveč vzpostavitev ekonomskega ravnotežja, kar bi nato privedlo do športnega ravnotežja. V mojih očeh je navedeno najpomembnejši cilj. Vzpostavitev športnega ravnotežja in boj proti ideji, da nogomet pripada samo bogatim - to je na mizi s pravilom 6+5.
Glede afriških igralcev, bi za primer vprašal, koliko afričanov je prišlo igrat nogomet v Evropo in koliko jih je bilo pri tem uspešnih? Velika manjšina, medtem ko se nihče ne vpraša, koliko jih je spodletelo in zaradi sramu se ne morejo ali nočejo vrnit v domovino? Najdeš jih igrati po drugi in tretji belgijski oz. francoski ligi, oz. če to ni še prenizko, v prvi švicarski ligi. Če hočemo, da bo nogomet namenjen samo bogatim, potem smo na dobri poti ustvarjanja čudovite profesionalne lige, kateri bo vseeno za vzgojo mladih igralcev in njihovo željo po igranju za domači klub. Temu se lahko izognemo s pravilom 6+5, prav tako lahko nacionalnim reprezentancam povrnemo identiteto. Medtem, ko so afriški igralci zaskrbljeni, pa njihove domače zveze razumejo, kakšen je vložek. Na začetku jih je bilo veliko proti pravilu, vendar v tem trenutku ne poznam več nobene, ki bi mu nasprotovala, saj končno razumejo, da morajo, medtem ko dobri igralci odhajajo, zagotoviti, da drugi za njimi v domačih tekmovanjih ostanejo z zagotovljanjem sredstev za njihovo dostojno življenje. Issa Hayatou, predsednik afriške konfederacije, prav tako podpira ta projekt, čeprav je na začetku nasprotoval. Vse povedano velja, tako za Afriko, kot tudi za druge dežele.''

17. Harry Kewell (igralec Galatasaraya in Australije):

" Pravilo 6+5 bo zmanjšalo možnosti za azijske in afriške nogometaše, da bi bili izbrani s strani evropskih klubov, kar bo očitno zaviralo njihove kariere. Ker ne bodo več igrali na najvišji možni klubski ravni, se bo to odražalo tudi na igrah nacionalnih reprezentanc izven Evrope. Zakaj menite, da je takšna situacija sprejemljiva?"

Blatter: "Predsednik Brazilije gospod Lula, mi je januarja povedal nekaj, kar ne bom kar tako pozabil. Rekel mi je, naj že enkrat naredimo nekaj proti množičnemu izseljevanju mladih brazilskih nogometašev v Evropo. Vsako leto jih tisoče zapušča državo, brez da bi v Braziliji vedeli, kam gredo. Brazilski nogomet jih potrebuje doma. To bi lahko bil odgovor na vprašanje gospoda Harrya Kewella, ki je bil odličen nogometaš že kot najstnik in je še vedno eden izmed ljubljencev moje hčere po tem, ko je 5 let preživela v Avstraliji. Če vsi najboljši igralci zapustijo državo, kot rezultat trpi kakovost nogometa v državi. Če pa državo zapusti le nekaj najboljših, postane domače prvenstvo bolj kvalitetno, kar ima pozitivne posledice tudi za državno reprezentanco.''

DOPING

18. Giovanni van Bronckhorst (igralec Feyenoorda in Nizozemske):

"Zakaj FIFA podpira ravnanje Svetovne protidopinške agencije WADA, ko pa to ravnanje omejuje zasebna življenja nogometašev? Doping je v poklicnem nogometu majhen problem, zato so pravila prestroga."

Blatter: "Kot smo se dogovorili z WADA, je nogomet v tem primeru izjema, saj nogometaši niso zavezani poročati, kje se nahajajo 365 dni na leto, tako kot morajo to početi drugi športniki v individualnih športih. Sedaj sicer prihajamo v navzkriž z zakonodajo v posameznih državah, kjer predpisi ne dovoljujejo odstopanj, v katere je privolila WADA. Navedeno velja za Francijo in Nemčijo. Ker smo športniki, se ne bomo pustili in bomo nadaljevali boj, da končamo ta lov na čarovnice. Saj nismo vsi nogometaši sumljivi, kot bi nas radi nekateri prepričali. V kakšnem svetu pa bi živeli, če bi bil vsak sumljiv? Mislim, da so takšne družbe že izginile oz. jih najdemo samo še v eni ali dveh državah. Športniki v športu nismo osumljenci, vendar pa smo lahko kaznovani, če naredimo napako. WADA ne sme bit policaj, temveč neke vrste varuh dopinškega templja. Varuh in ne policaj.''

19. Gennaro Gattuso (igralec AC Milana in reprezentant Italije):

"Lahko, s pomočjo sindikatov nogometašev, FIFA zavrne uporabo pravil WADA ali, kar bi bila še boljša rešitev, doseže z WADA sporazum o pravilih in uporabi protidopinškega kodeksa?"

Blatter: "Naj povem, da smo že od vsega začetka proti tako drastičnim sankcijam, kjer naj bi bila za katerikoli prekršek minimalna kazen dve leti. Danes je jasno, kar je tudi zapisano v kodeksu, da mora biti vsak primer obravnavan individualno. Omenjeno je zasluga FIFA. To smo zagovarjali, še preden je bila ustanovljena WADA, saj je potrebno vsakogar kaznovati primerno teži njegovega prekrška. Priznam, da je dopinga v nogometu zelo malo, ker pa je nogomet najpopularnejši šport na svetu, smo sami sebi dolžni, da se s tem problemom spopademo. V nogometu imamo 0.02 procenta dokazanih primerov dopinga, kar je izjemno malo, a vseeno zaskrbljujoče, če vemo, da so prisotni tudi anabolni stereoidi. Tisti, ki uporabljajo te vrste produktov so idioti, saj je nogomet veliko več kot le mišična masa. Ti produkti vodijo tudi k resnim težavam kolenskih vezi, saj le te ne morejo več prenesti teže mišic. Torej so nekoristni in nevarni hkrati. Vendarle pa je, če sodimo po dokazanih primerih, najbolj zaskrbljujoča uporaba drog, in sicer socialnih drog, kot so kanabis, marihuana in celo kokain.''

RASIZEM

20. Florent Malouda (igralec Chelsea in reprezentant Francije):

"Michel Platini je v Franciji in pri UEFA omenil možnost takojšnjega prenehanja igranja tekem kot odgovor na rasizem na tribunah ali še celo huje, na igrišču. Kakšno je stališče FIFA glede tega vprašanja?"

Blatter: "Da bi ustavili tekmo? Da, o tem sem slišal in moral bom govoriti z UEFA, saj so sodnikom že dali navodila glede ravnanja v takih primerih. Ali si znate predstavljati, kaj bi pomenila prekinitev tekme za 10 minut? To bi lahko vodilo do tega, da bi se v primeru slabega rezultata ene ekipe, zbralo 10 navijačev te ekipe in bi skupaj skandirali rasistična gesla in tako ustavili tekmo ter pomagali svoji ekipi, da se ponovno zbere. Če bi se to zgodilo ponovno čez 10 minut, bi bila tekma odpovedana do konca in kaj bi potem reklo 60 do 80 tisoč drugih obiskovalcev tekme? Kdo bo potemtakem potegnil najkrajšo? Ne, ne, mi se lahko proti rasizmu borimo z izobraževanjem. Ko obstaja dokaz za rasistična dejanja pri določenem klubu, je edina sankcija, ki zaleže, odvzem točk, saj v takih primerih finančne kazni ne bi delovale. Ampak ustaviti tekmo, to je nevarno.''

NASILJE

21. Thierry Henry (igralec Barcelone in reprezentant Francije):
"Ko sodnika zadane predmet s tribune, se tekma ustavi, ko pa se enako zgodi igralcu, se ne zgodi nič. Ali ni mogoče zavzeti stališča, da morajo imeti enaki vzroki enake posledice ter da bi morali ustaviti tekmo takoj, ko je igralec napaden na takšen strahopetni način?''

Blatter: "Kot prvo naj poudarim, da nihče ne bi smel napasti ne sodnikov ne igralcev, če pa je že bil takšen primer, bi morali ukrepati po pravilih. Vendar pa še enkrat, če bomo dovolili, da se bodo zaradi takšnih dejanj tekme ustavljale, se bodo vedno znova pojavili ljudje, ki bodo na takšen način pripravljeni prekiniti tekmo. Kolikokrat je bil sodnik napaden v prejšni sezoni v tisočih tekmah, ki smo jih spremljali? Thierry s tem malce pretirava. Povejte mu, naj me obišče in mu bom obrazložil. Ali kdo ve, kolikokrat je bil sodnik napaden med mednarodno tekmo, koliko tekem je bilo ustavljeno zaradi tega? (brez odgovora s strani prisotnih). Vem samo, da se je to dogajalo v nižjih ligah na regionalni ali amaterski ravni."

SODNIKI

22. John Terry (igralec Chelsea in reprezentant Anglije):
"Kakšno je mnenje FIFA glede uporabe sodobne tehnologije za pomoč sodnikom in njihovim pomočnikom?"

Blatter:" Skupaj z Mednarodnim odborom smo sprejeli odločitev, da bomo, če bo nekega dne na voljo sodobna tehnologija za situacije na golovi črti, le to sprejeli. Rešitev bi morala biti zanesljiva, takojšnja in poštena, saj je nogomet šport, v kateri trenutki igrajo veliko vlogo. V Južni Afriki me je po finalu pokala konfederacij in razveljavljenem golu Kakaja - osebno sem bil mnenja, da je gol bil - nek italjanski novinar vprašal: " Gospod predsednik, v tenisu so našli rešitev. Opazujejo črte in vedo ali je šla žogica preko ali ne." Moral sem mu raložiti, da je tenis enodimenzionalen, medtem ko se moramo pri nogometu spopasti z tremi dimenzijami, in sicer širino, dolžino in višino. Veliko bolj je kompleksno, kot samo vedeti ali se je žoga dotaknila črte. Druga razlika je ta, da se pri tenisu igra v vsakem primeru ustavi, medtem ko se pri nogometu ne. Med preizkušnjem programa Hawk-Eye v angleški tretji ligi, smo igrišče spremljali s sedmimi kamerami za vsakim golom. Ampak iz tega ali onega razloga je bila v primeru, ko samo ena kamera ni videla žoge, nedvoumna razsodba popolnoma nemogoča. V primeru, da je vse delovalo, je bilo do končne odločitve potrebnih 5 sekund, kar pa npr. je dovolj, da se situacija v kazenskem prostoru razčisti in se na drugem koncu igrišča ponudi nova priložnost za gol. Predstavljajte si, da v tistem trenutku ustavimo igro. Najti moramo nekaj boljšega - to je očitno - medtem ko čakamo,pa bomo izvajali poskuse z dvema dodatnima sodnikoma.''

FIFA / FIFPro sporazum

23. Makoto Hasebe (igralec Wolfsburga in reprezentant Japonske): "Ali lahko FIFA zagotovi, da se bo azijska nogometna konfederacija takoj začela pogajati s FIFPro glede razvoja in ustanovitve sindikatov po vsej celini?"

Blatter: "Zakaj se ni to že začelo? Po nedavno sklenjenem dogovoru s FIFPro na kongresu v Johanesburgu je predsednik Issa Hayatou v govoru afriškim sindikatom kazal veliko želje in volje, da na tem področju naredimo korak naprej. Na naslednjem izvršnem odboru ga bom pozval, da nam predstavi trenutne razmere in povabil tudi predsednike drugih konfederacij da sledijo njegovemu zgledum, da zgledno sodelujejo s predstavniki igralcev. Se kaj na tem dogaja v Južni Ameriki? Niti ne, res je. Zato bi rad šel tudi v Azijo, da se stvari premaknejo naprej.''

24. Shabani Nonda (igralec Galatasaraya in reprezentant Konga): "Katere so smernice v okviru uporabe memorandoma o soglasju med FIFA in FIFPro, ki naj bi omogočale afriškim sindikatom igrati polno vlogo pri svojih iniciativah, še posebej zato, ker imajo nacionalne zveze tendenco, da podpirajo ustanavljanje t.i. "rumenih sindikatov" ter s tem zavrejo razvoj pravih profesionalnih sindikatov v Afriki."

Blatter: "Nonda? Ni to tisti, ki je igral za Zurich? Je kajne! Nikoli ne prenehamo izboljševati statute in ko bodo dopolnjeni, bodo igralci morali dobiti vloge znotraj nacionalnih zvez ter tudi znotraj konfederacij. Vem, da to v Franciji in Italiji ni problem, medtem ko je v Švici velik ne. V Švici ni nobenih sodnikov, trenerjev ali igralcev v glavnih organih odločanja. To je popoln nesmisel in tako ni samo tipičen afriški problem. Azijska zveza je pred kratkim podala predlog, po katerem bi dali nogometašem več besede in izbrali njihove predstavnike v vrh piramide FIFA, kakor tudi v nacionalne zveze in konfederacije. Delali bomo na tem projektu in naredili vse, kar je v skladu z našimi sporazumi. Igralci bodo s predstavniki, ki jih bo izbral FIFPro, sodelovali na vseh ravneh FIFA. Torej obstajajo filtri.''

Zbral in uredil Stephane Saint-Raymond